Zgodilo se je. Besede so deževale name. Kaj deževale, teptale so me! A saj niso bile le besede. Energija, ki je špricala vame preko besed je bila še toliko glasnejša.
Reagirala sem najprej umirjeno, čeprav s težavo.
A oseba nasproti mene ni odnehala.
V mojem prsnem košu se je dvigal pritisk, tenzija, ki je hotela najti pot ven. Vsaka beseda je le še prilila gorivo na ogenj, ki se je v mojem trebuhu že razplamtel in ustvarjal vročino. Glava mi je utripala. Celo telo je postajalo vedno boj napeto.
Nisem zmogla ostati mirna. Dobesedno hkrati se je iz mojega grla začel izvijati grozljiv, kričeč glas in iz oči so se začele izlivati solze. Pritisk palete čustev in njihov učinek name, na moje telo, energijo in dušo je bil premočan, da bi lahko preprečila izbruh.
Nisem se znala drugače zaščititi. Nisem ponosna na to. Ampak v tistem trenutku nisem zmogla drugačne reakcije.
Mešanica jeze, razočaranja, strahu, besa, žalosti, nemoči … vse se je izrazilo preko mojega telesa skozi mojo nenadzorovano reakcijo, ki je iskreno povedano presenetila še mene samo. Ah, pogrnila sem na izpitu!
Kaj je bilo to? Od kje je to prišlo?
Na takšne eksplozivne gumbe znajo pritisniti le nam najbližje osebe. In to še toliko bolj boli.
Si se že kdaj znašla v podobni situaciji?
—
Čustva so izrazi čutenja.
A kaj ko bi se kdaj pred intenzivnimi čustvu najraje kar skrile! Kdaj so enostavno premočna, da bi jih znali upravljati. Največkrat potem pride do tega, da jih potlačimo ali pa prehitro izbruhnemo. Ne eno ne drugo ne vodi do rešitve.
Pravijo, da smo ženske čustvena bitja. Kdaj pravijo, da smo preveč čustvene. Jaz osebno misim, da je to prednost.
To, da čutimo, pomeni, da smo živi.
Življenje brez čustev ni življenje.
Sama mislim, da je pot do boljšega življenja in modrosti prav kultivacija lastnih čustev.
Nekateri delijo čustva na pozitivna in negativna. Moje mnenje je, da ta delitev ni prava. Ni pozitivnih in negativnih, so pač čustva. Obstaja jih nešteto različnih odtenkov. Vsa čustva je pomembno prepoznati in si jih priznati. Raziskati. Ne pa se z njimi tudi poistovetiti.
Ker mi nismo naša čustva. Čustva so. Mi smo. To sta dve ločeni zadevi.
Zagotovo pa imajo čustva močan vpliv na nas in naše življenje, zato je izjemno pomembno, da se jih naučimo prepoznavati, se jih zavedati, raziskovati, jih spoštovati in jih znati izraziti ali sprostiti. Vsak dan je pred nami tudi odločitev, katera čustva bomo hranili in negovali.
Dobro je vedeti, da zato, ker nekaj čutimo še ne pomeni, da moramo takoj odreagirati. Predvsem imamo moč, da se odločimo, kako se bomo odzvali. Npr., ko občutimo jezo, se lahko odločimo, kakšen boš naš odziv in vzamemo moč v svoje roke, namesto, da pustimo jezi, da prevzame vso moč nad nami.
Bolj ko prepoznavamo, kaj čutimo, kako čutimo, zakaj to čutimo in bolj ko poznamo načine, da ta čustva ustrezno izrazimo, sprostimo, se jih zavedamo, bolje se bomo počutili in bolje bomo živeli.
Naše telo ima pri tem veliko vlogo.
Na mojih individualnih programih s strankami bolj poglobljeno delamo na kultiviranju čustev in se učimo prepoznavati ter upravljati z njimi, a spodaj sem za vas pripravila nekaj usmeritev, ki vam lahko zelo pomagajo, ko se intenzivno čustvo pojavi.
Kar pa se tiče mojega izbruha, ki sem ga opisala na začetku, sem prišla do tega, da je bil to izraz čiste nemoči. Čustev pa se je pojavilo toliko, da sem rabila kar nekaj časa, da sem jih izjokala, raziskala in predelala.
—
- PREPOZNAJ, KAJ ČUTIŠ
- Za trenutek se ustavi. Umakni se v miren kotiček za nekaj minut (lahko je to wc, avto, še bolje je najti kotiček zunaj na zraku), s poravnano hrbtenico stoj ali sedi, zapri oči in opazuj, kaj se dogaja znotraj tebe.
- Opazuj, kaj občutiš v različnih delih telesa. Kje v telesu najbolj čutiš to, kar si ti pravkar poraja. Kako to občutiš v telesu?
- Osredotoči se na področja napetosti. Dihaj! Opazuj, kaj vse zaznavaš. Ni ti treba razmišljati o tem, le čuti in raziskuj občutke v telesu.
- Opazuj, če se pojavi kakšna misel, podoba, spomin, zvok.
- Če se ne pojavi nič, tudi v redu. Nadaljuj.
- Vprašaj se, kako se počutiš in bodi pozorna, kaj pride k tebi kot odgovor.
- Nič ti ni treba ugotavljati. Samo bodi zavedna.
- SPOŠTUJ SVOJA ČUSTVA
- Povej si, da je to, kako sedaj čutiš, le čustvo. Da je to čustvo v tem trenutku tu. Da ga čutiš. Zaznavaš. Ne glede na to, kaj čutiš, je v redu, da tako čutiš. To čustvo nisi ti.
- Ni ti treba vedeti, od kod prihaja. Ni ti ga niti treba poimenovati.
- Odkrij le, kje v telesu ga čutiš. Sprejmi, da tako čutiš. Spoštuj to.
- Predihaj to čustvo. Globoko dihaj! Vdih skozi nos, glasen dolg izdih skozi usta.
- IDENTIFICIRAJ VIR SVOJIH ČUSTEV
- Vedi, da nisi ne »nora«, ne »slaba«, ne »čudna«, ker čutiš tako kot čutiš. Tvoja čustva so tu z razlogom.
- Obrni se navznoter in se vprašaj, s čim so ta čustva povezana.
- Počakaj in opazuj. Morda boš takoj vedela. Morda se boš česa spomnila, ali se ti bo prikazala podoba, vrnil določen spomin, zaslišala zvok, začutila napetost v določenem delu telesa …
- Skušaj ne analizirati, interpretirati ali soditi to, kar bo prišlo k tebi. Bodi odprta za vse, kar opaziš.
- Tudi če se nič pripelje k tebi, je v redu. Pomaga, da si samo pustiš čutiti.
Kaj naj naredim s temi čustvi?
- IZRAZI, SPROSTI ALI SPUSTI SVOJA ČUSTVA SKOZI TELO
- Tudi če ne veš, zakaj se tako počutiš, se lahko izraziš v zasebnosti svojega doma ali kakšnega drugega kotička, kamor se lahko umakneš.
- Osredotoči se na to, kako se počutiš. Odpri usta in spusti iz sebe zvok, ki pride iz tega, kako se počutiš.
- Gibaj se s tem čustvom. Lahko plešeš, brcaš, boksaš, se mečeš po tleh, se zibaš, mahaš z rokami in nogami, namenoma treseš celo telo, kričiš …
Jokaj, če čutiš, da se moraš zjokati. Daj si dovoljenje, da to storiš.
- Napiši ali nariši karkoli pride iz tega čustva. Brez cenzure. Pusti čustvu, da piše in riše.
- Povej naglas, kar želiš povedati. Sama pri sebi ali dotični osebam.
- Izrazi, kako se počutiš nekomu, ki te podpira in ki mu lahko zaupaš.
Čudovito pomlad, polno čutenja vam želim.
S tabo na poti.
∆ ♥ ∞
Barbara
Več info o individualnem delu z mano: https://www.beyond.si/individualni-program-vitalna-osvobojena/.