Se lahko poistovetiš s spodaj zapisanim?
Imaš svoje sanje. Resnično si želiš doseči nekaj, kar je zate zelo pomembno.

Morda si želiš vitkega in gibkega telesa. Zgubiti tistih nekaj odvečnih kilogramov.
Končno začeti z jogo.
Morda preteči maraton.
Morda zamenjati službo ali začeti svoj lasten posel.
Napisati knjigo.
Se vpisati na tečaj afriškega bobnanja.
Res, ampak res začeti z vadbo po tistem DVD-ju, ki si ga kupila 3 leta nazaj.
Odpotovati na plavajoče otoke Uros na nebeškem jezeru Titicaca.
Morda je zate vsega preveč in si zaradi stresa živčna razvalina, ki kriči na druge in tako ne želiš več naprej – veš, da je čas za spremembo načina življenja.

Ampak zdi se, da ni nikoli dovolj časa. Minejo tedni, meseci in leta in tvoja želja se spremeni v sanje, izročene v roke »nekega dne«.

Misli začnejo kot krokar kljuvati tvojo vero vase in spodbujajo dvom.

Tiho se vate prikrade občutek poraza in brezupa.

Ne zaupaš si, da si sposobna doseči to, kar si želiš in nekje globoko v sebi se sprašuješ, če morda nisi dovolj dobra, da bi to sploh imela.

Dan za dnem se spuščaš vedno nižje dol po slemenu komaj opaznega razočaranja.

Da se ne bi soočila s svojimi čustvi in bolečim razočaranjem nad sabo, najdeš načine, ki ti omogočajo pobeg: zaposliš se z obilico dela in tisoč obveznostmi, buljiš YouTube kanal ali Facebook, morda Instagram (in to še poveča občutek brezupa, ker imajo vsi tam tako zavidanja vredno življenje), morda se predaš cigaretom in/ali alkoholom, zmažeš celo čokolado pred spanjem, se ukvarjaš s problemi drugih ljudi, se prenajedaš, utapljaš v občutku žrtve, se veliko družiš, samo da ne bi bila sama s sabo …

Potem pa …
se nekaj zgodi in pretrese tvoj notranji svet.

Nekdo, ki ga poznaš doseže in živi tvoje sanje.
Morda te zapusti partner.
Morda nekdo, ki ti je blizu, umre.
Morda ti postavijo diagnozo težje bolezni.
Ali pa klecneš pod stresom. Izgoriš!
Morda se začneš soočati z napadi panike ali tesnobe.
Ali pa te v prsnem košu močno zbada nepojasnjena bolečina.

Auč!

Takrat se prebudiš in se zaveš, da je čas za soočenje.
Soočenje s sabo.
Če si do tega trenutka na pol v spanju hodila skozi življenje, si se zdaj prebudila in ugotovila, da ni več možnosti za pobeg.

Kjerkoli že si znotraj te izkušnje, je pomembno, da bereš to ZDAJ in da veš, da takšno spiralo navzdol lahko transformiraš v silo, ki te bo povzdignila visoko gor.

Ni prepozno.

Nikoli ni prepozno.

Vsaka sekunda je nov začetek.

Začni z majhnimi koraki.
Majhnimi, majhnimi.
Tvoja mikro dejanja so ta, ki bodo obnovila in spremenila tvoje življenje.

Velika dejanja pravzaprav niso temelji, na čemer gradiš svojo verzijo najboljšega možnega življenja. Gradnja tega temelji na majhnih izbirah, ki jih sprejemaš prav zdaj. Vsak trenutek. Vsak dan.

Ne glede na to, če kdaj skreneš s poti.

Ne glede na to, če kdaj padeš.

Ne glede na to, kaj pravijo drugi.

Ti si tista, ki si odgovorna za svoje življenje in svoje izbire.

Ti si tista, ki kreira svojo realnost.

Ti si tista, ki sprejema odločitve.

V tebi živi potencial neslutenih razsežnosti. Tvoj um, tvoje telo, tvoj duh so neverjetni.

Tu sem, da te na to opomnim.

In da te opomnim na to, kako pomembna je zaveza v življenju.
Ne le sanjarjenje pri belem dnevu.

Zaveza svojim sanjam.
In majhni koraki.

Kaj boš naredila, ko boš prebral-a to pismo?

Kaj pa, če bi namesto izbire, ki ne podpira tvoje rasti, raje izbrala dejanje, ki je gradnik tvojih sanj?

Npr. prebral-a navdihujoč intervju z nekom, ki ga občuduješ in že živi to, po čemer hrepeniš.
Odšla na sprehod.
Se prijavil-a na tisti fantastičen vikend oddih … ali na izobraževanje … ali poslal-a prošnjo za novo službo.
Šla/šel na jogo. (Preizkusi. Mene je joga rešila!)
Ali na tečaj bobnanja (in šla na prvo uro, in drugo uro in …).
Ugasnil-a telefon in namenila nemoteno uro igranju s svojim otrokom.
Se bolj zgodaj zabubil-a v posteljo in odspal-a vsaj 8 ur.
Pojedl-a slastno in zdravo kosilo. V miru. Čuječe.
Napisal-a prvo poglavje svoje knjige.
Meditiral-a na temo, kaj si želiš od svojega življenja in potem naredil-a korak proti temu.

Tako se zgodijo spremembe.

Tako se gradijo sanje.

Majhni in konsistentni koraki pripeljejo do velikih rezultatov.

Ko se v tvojo glavo prikradejo pomisleki in dvomi, jih odženi s to izjavo RESNICE:

»Vredna sem svojih sanj. Odgovorna sem za svoje življenje. »

In ena moja najljubših:

»Nič ni predobro, da bi bilo res.«

Ko uresničiš to, kar si zadaš, potenciraš tri ključne sestavine, ki vodijo do osebne moči: samo-spoštovanje, samo-vrednost in pogum.

Tvoja (mala) dejanja vplivajo na to, kako dojemaš sebe. Kako dojemaš sebe pa vpliva na to, kakšna bodo tvoja prihodnja dejanja.

Ne razmišljati, zakaj se ti česa ne da ali si ne želiš narediti, če veš, da te to pelje v pravo smer. Razmišljanje o tem odpre pot uporu, lenobi, izgovorom.

Ne razmišljati o tem, kako ti okoliščine niso naklonjene. To je prelaganje odgovornosti.

Ne razmišljati o tem, zakaj ne ali kdaj bi bil bolj primeren čas za to.
To vodi v odlašanje.

Najboljši čas je ZDAJ.

Razvijanje navade, da slediš malim korakom, ki si jih zadaš, bo sprva težko in polno izzivov.

A kot vse, česar se učimo, postane tudi to lažje in bolj učinkovito in spremeni tvoje življenje za vedno.

Zdaj je na tebi.

Kako se boš odločil-a ZDAJ?

S tabo na poti.
∆ ♥ ∞
Barbara